Za danes zjutraj sva imela v načrtu, da bova pred petelini vstala in bila že ob šestih na obali, ko izplujejo ladjice na izletke po okoliških otokih, da ev. srečajo delfine, gredo šnorklat in na otoček Virgin island tukaj v bližini.
Jaz nisem hotela na ta izletek z eno tistih komarskih ladjic z vsem dokumenti in elektronskimi pripomočki, temveč sem jih hotela pustiti v sefu. Ampak tega nisva znala usposobiti, receptorske gospodične so pa svoj dan začele šele ob nekaj čez šesto, tako da sva izplutje komarjev zamudila.
Na obalo sva pricotala v polni bojni opremi (kopalke in brisača) ob sedmih in tam našla še ene zamudnike, eno korejsko družino, ki so prav tako hoteli na izlet. En možakar na obali nam je takoj ponudil izlet, samo še kapitana čolna je moral zbudit. Kapitan, ki mu sicer človek ne bi rekel, da sploh ve, kaj je čoln, je moral še po kanto goriva in končno smo odpluli in to že kar na otok Baricasag, kamor se hodi skoraj peš šnorklat, ker ti otoki so praktično vsi koralnega izvora, okoli njih je plitvo morje in tu se bojda vidijo tiste pisane ribice.
Za začetek so nam ob pristanku rekli, da moramo plačat vstopnino v ta kokr rezervat, kar nam prej ni bilo rečeno, pa smo se potem nekako strinjali, ko pa so nam hoteli zaračunat še najem kokr neoprenskih čevljev, da se ne razpraskamo, ko bomo gazili po koralnem dnu, nam je prekipelo in smo se po nekaj minutah prepira, ki je v glavnem potekal s kriljenjem rok, kajti kapitan ni znal za razliko od Filipincev nasplošno skoraj nič angleško, uni Korejci pa tudi ne. Srečka sem morala kar nazaj držat, ker bi sicer unemu suhcu od kapitana kar vrat zavil.
Tako smo se z dolgimi nosovi odpravili proti Virgin islandu, kar pa je bilo tudi zanimivo. Namreč otok Panglao ima na svojem južnem delu en tak zelo nizek akvatorij, kjer vida ponekod ne seže niti do gležnjev in če zaideš na to območje z barko, ta nasede. In nam je uspelo parkrat nasest. Nekajkrat nas je potem drugi član posadke s tako dolgo bambusovo palico uspel potisnit čez kucelj, ene parkrat smo pa kar vsi družno sestopili s čolna in na en-dva-tri čoln potiskali sem in tja, dokler ni bilo spet mogoče zakurblat motorja.
No, pa nismo bili edini, ki smo nasedli, tudi drugi čolni so kar nekajkrat morali na roke preit te plitvine.
Skratka, kar malo nenavadno je bilo. Virgin island je en tak mali nenaseljen otoček, ime pa nosi pravzaprav zaradi svetišča in kipa device Marije.
Tam smo se malo razgledali, brodili po vodi, preskakovali množico morskih zvezd in rakcev in se nato napotili nazaj proti Panglau. Srečko je grozil, da bo tistemu, ki nam je zjutraj prodal pomanjkljiv izlet, zavil vrat, pa tega k sreči ni naredil.
Midva sva na poti nazaj v najin hotel zavila na kavo v Helmutov bar, ki je točno nasproti najinega hotela. Helmut je en star Avstrijec, njegov lokal pa očitno zbirališče vse sorte postaranih predvsem evropskih mačotov, ki na Filipine hodijo po žene?
Ne moreš verjeti, koliko je starih Evropejcev, ki imajo pod roko filipinske mladenke. Saj človek kar ne ve, kaj bi si mislil.
Je pa Panglao neprimerno bolj turističen kot prej Oslob, kajti tukaj je kar precej hotelov, boljših in slabših, dva otmena rezorta, vrsta restavracij, trgovin, menjalnic, ponudbe ni da ni. Srečko je sinoči šel še v trgovino po vodo in tudi našel en tak skoraj očiten lokal s ponudbo belega blaga?
Popoldne sva se z enim triciklom odpeljala na cca 5 km oddaljeno plažo, kjer sva celo plačala vstopnino 25 pesosov po osebi, ampak plaža je bila lepša od te Alona beach tukaj v Panglau, kjer so na plaži v glavnem privezani tile njihovi čolni.
Celo kopala sva se, voda je bistra, svetlo zeleno-modre barve, predvsem pa topla, kaj topla, skoraj vroča.
Na plaži pa nekaj lokalov v debeli senci pal in drugih dreves, iz katerih se veselo slišijo že božični napevi. Hecno-božične melodije pri 30 stopinjah in na plaži.
Za jutri sva namenjena na otok Bohol, kraj Carmen in to h g. Vitu, s katerim sem v kontakt prišla preko njegove hčerke Mance, ko sem iskala informacije o Filipinih.
Jaz nisem hotela na ta izletek z eno tistih komarskih ladjic z vsem dokumenti in elektronskimi pripomočki, temveč sem jih hotela pustiti v sefu. Ampak tega nisva znala usposobiti, receptorske gospodične so pa svoj dan začele šele ob nekaj čez šesto, tako da sva izplutje komarjev zamudila.
Na obalo sva pricotala v polni bojni opremi (kopalke in brisača) ob sedmih in tam našla še ene zamudnike, eno korejsko družino, ki so prav tako hoteli na izlet. En možakar na obali nam je takoj ponudil izlet, samo še kapitana čolna je moral zbudit. Kapitan, ki mu sicer človek ne bi rekel, da sploh ve, kaj je čoln, je moral še po kanto goriva in končno smo odpluli in to že kar na otok Baricasag, kamor se hodi skoraj peš šnorklat, ker ti otoki so praktično vsi koralnega izvora, okoli njih je plitvo morje in tu se bojda vidijo tiste pisane ribice.
 |
| Takšnih živo modrih zvezd res še nisem videla |
 |
| Drugi član posadke |
No, pa nismo bili edini, ki smo nasedli, tudi drugi čolni so kar nekajkrat morali na roke preit te plitvine.
Skratka, kar malo nenavadno je bilo. Virgin island je en tak mali nenaseljen otoček, ime pa nosi pravzaprav zaradi svetišča in kipa device Marije.
Tam smo se malo razgledali, brodili po vodi, preskakovali množico morskih zvezd in rakcev in se nato napotili nazaj proti Panglau. Srečko je grozil, da bo tistemu, ki nam je zjutraj prodal pomanjkljiv izlet, zavil vrat, pa tega k sreči ni naredil.
Midva sva na poti nazaj v najin hotel zavila na kavo v Helmutov bar, ki je točno nasproti najinega hotela. Helmut je en star Avstrijec, njegov lokal pa očitno zbirališče vse sorte postaranih predvsem evropskih mačotov, ki na Filipine hodijo po žene?
 |
| Tudi slovenska zastava je pri Helmutu |
Je pa Panglao neprimerno bolj turističen kot prej Oslob, kajti tukaj je kar precej hotelov, boljših in slabših, dva otmena rezorta, vrsta restavracij, trgovin, menjalnic, ponudbe ni da ni. Srečko je sinoči šel še v trgovino po vodo in tudi našel en tak skoraj očiten lokal s ponudbo belega blaga?
Popoldne sva se z enim triciklom odpeljala na cca 5 km oddaljeno plažo, kjer sva celo plačala vstopnino 25 pesosov po osebi, ampak plaža je bila lepša od te Alona beach tukaj v Panglau, kjer so na plaži v glavnem privezani tile njihovi čolni.
Celo kopala sva se, voda je bistra, svetlo zeleno-modre barve, predvsem pa topla, kaj topla, skoraj vroča.
 |
| Na Danauglau beach so ladje malo bolj oddaljene od obale |
 |
| Srečko v turkiznem toplem Pacifiku |
 |
| Tale sadež z bližnjega drevesa Srečku ni dal miru |
Na plaži pa nekaj lokalov v debeli senci pal in drugih dreves, iz katerih se veselo slišijo že božični napevi. Hecno-božične melodije pri 30 stopinjah in na plaži.
Za jutri sva namenjena na otok Bohol, kraj Carmen in to h g. Vitu, s katerim sem v kontakt prišla preko njegove hčerke Mance, ko sem iskala informacije o Filipinih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar