Bangkok, 3. dan

Zjutraj nama ni uspelo vstat ob zori, tako da nisva šla v Kanchanaburi, temveč sva ostala v mestu.
Za začetek sva se odpravila do reke, če bi slučajno našla kakšnega barkarijola, da bi naju peljal po kanalih, kajti Bangkok je podobno kot Benetke prepreden s kanali. Tisti, ki sva ga našla, nama ni vlil pretirano zaupanja, tako da sva se temu za zdaj odpovedala. Sva pa tam nekaj časa opazovala ribiča, ki je kar tam po mostom lovil kosilo. Ker je Srečko profi na tem področju, je takoj videl v reki ribe, manjše in večje in z zanimanjem opazoval tehniko ribolova. Ribičeva palica je bila čisto navadna, brez unega navijalca, z enim laksom, na katerega je imel obešen en vijak za težo, na samem laksu pa pripete ene tri trnke (zdej sem že jaz tudi skoraj stručko 😄)
Najprej je možakar ujel en čevelj in si ga je kar obul, ker je hil sicer bos, potem pa je celo ujel enega soma, takega tapravega z brki.

Srečko opazuje ribiča in komentira

Riba je ujeta

Bangkoški brkati som

Ribo je ribič takoj nekam odnesel in nadaljeval svoje početje, midva pa sva se odpravila proti središču mesta. 

Morala sva najti en WesternUnion, ker semmorala poslati denar za avtobusni karti iz Manile v Banaue, da sva dobila zagotovljena sedeža na busu. To imava zdaj urejeno. 

Potem sta se nama začela oglašat želodčka, zato sva začela gledat, kje bi kaj pojedla. Zašla sva v entak čisto tapravi lokalni rajon, kamor bi sicer težko sploh pomislila, da bi šla, ampak ker so tja zahajali tudi čisto urejeni uradniki, sva se opogumila. To pa je bilo nekaj za videt-stojnice z raznovrstno lokalno hrano, vonjave takšne in drugačne, tako da sva zbrala pogum in kupila nekajm kar je bilo čisto okusno, ampak za Srečka spet preveč pekoče. Tako da sva potem šla še tja, kjer sva že prejšnji dan jedla in kjer je bilo za spoznanje manj pekoče. 

Obe jedi sva poplaknila z obveznim požirkom žganja, ki sva ga v ta namen prinesla s sabo.

Da bi popravila občutek, sva se odpravila še v kavarno na eno "spodobno" kavo in sladico, ki je spominjala na krof, se je pa kar topila pred očmi.

Dobra kava in zanimiva sladica sta narisali Srečku nasmeh

Srečko si sicer čedalje pogosteje brunda komad "Umoran sam, prijatelju, umoran" ampak zaenkrat se ne da 😀. Najino pohajkovanje sva nadaljevala po četrti Siam, ki je sicer eno velikansko nakupovalno področje, kjer se najdejo vse mogoče tudi nam znane blagovne znamke in nekako poskušala najti kakšen masažni salon, ki jih sicer ni težko najti, če jih seveda ne iščeš. No, ampak uspelo nama je najti en tak dokaj neizumetničen salon in privoščila sva si čisto tapravo enourno tajsko masažo za katero sva za oba skupaj plačala 600 buhteljnov (bahtov), kar je manj kot 15 evrov. 

Po mučenju (masaži)

Medtem ko sva se midva pustila masirat, se je znočilo, in čez dan taka "normalna" ulica se ue spremenila v zelo nadrenjano tržnico na prostem. Med stojnicami ne manjka oblačil, torb, očal in seveda raznovrstne hrane. Spet je bil čas za prigrizek in to piščančje kračice (zelo okusne) in eno porcijo manga z lepljivim rižem, ki nama je bil že včeraj zelo všeč.

Zeloooo okusen mango z dvobarvnim rižem

Za danes imava dovolj. Zdaj sva nazaj v hotelu, malo razbolena od masaže, čakava obvestilo, kdaj jutri zarana pridejo po naju, da greva na izlet na plavajočo tržnico.

Evo, tudi tukaj se pripravljajo na decembrsko dogajanje