Ponedeljek, 30.11.
Včeraj sva imela v načrtu izlet iz Bangkoka vKhanchanaburi, kjer se v bližini nahaja tisti znameniti most na reki Kwai (pravzaprav replika). Hotela sva sicer s takim vikend turističnim vlakom, a ker so bile že v soboto zanj vse vozovnice razprodane, sva se odločila, da greva z rednim vlakom. Ta naj bi odpeljal z ene druge postaje, dobila sva ime postaje in navodila, kako do tja.
Tako sva včeraj vstala še pred zoro in že ob šestih štartala peš iz Hotela do glavne reke v Bangkoku, Chao Phraye, kajti tukaj blizu je ena večjih postaj za hitre čolne po reki. Teh se domačini redno v velikem številu poslužujejo, ker vozijo vzdolž reke z rednimi postajami. Ampak.....stvar le ni tako preprosta.
Midva sva bila že pred pol sedmo na rečem postajališču in tam enega dežurnega vprašala, na katero ladjo morava do najine postaje. Stric nju je napotil na prvo, ki je prišla. Potem sva sprevod noči povedala, kam hočeva iti in ko se je bližala po najinem in po Zemljevidov postaja, kjer bi naj izstopila, nama je teta rekla, da to ni prav, pač pa da se morava peljati do končne postaje. Pa sva bila malo skeptična, a ko nama je še en mlajši možakar, ki se je tam znašel, potrdil to isto, sva pač mislila, da onadva že vesta in da sva midva imela napačna prvotna navodila. Pri tem, da sem vsaj desetkrat rekla, da želiva priti na železniško postajo, ker Hočevar na vlak. Figo. Peljala sva se še več kot pol ure do končne postaje in tam, seveda, ni bilo ne duha ne sluha o vlaku, tako da sva besno se spet vkrcali na ladjo in nazaj proti mestu. Jasno, da sva vlak zamudila. Kljub temu sva se hotela vsaj prepričat, da je tista najina nesojeni postaja tam nekje, tako da sva tam blizu izstopila in poskušala najti železniško postajo. Nihče, ampak nihče naju ni znal napotiti, čeprav sva se vrtela v krogu mogoče 500 metrov od postaje. V dana v usodo sva se spet vkrcali na ladjo in naslednja postaja, kjer smo se ustavili na reki, je bila tista, na katero sva bila prvotno namenjena, samo da sva bila zjutraj v štartufi narobe napotena. Zdaj pa tudi volje več nisva imela, da bi še iskala vlak,tako da sva se odločila poiskat menda velik ulični cvetlični market, ampak tudi tega nihče ni poznal. Sva pa zašla v tak ta prav Chinatown, ki je po svoje tudi zanimiv (pa tudi smrdljiv).
Hoje sva imela za nekaj časa dovolj, tako da sva se spokala na en tuk-tuk in se dala zapeljati na Siam Square, glavno središč no točko mesta. To zdaj poznava u nulo. Malo sva šla še okoli, nekaj pojest in nazaj v hotel.
Danes pa.....je dan za odhod. Že zjutraj sva spokala, se zmenila v hotelu, da nama podaljšajo bivanje do popoldne in šla še v Ocean world....gledat ribe...in pingvine.....in sharkije. ...in morske konjičke......Tako čisto na izi.
In že je čas za odhod na letališče.....
Včeraj sva imela v načrtu izlet iz Bangkoka vKhanchanaburi, kjer se v bližini nahaja tisti znameniti most na reki Kwai (pravzaprav replika). Hotela sva sicer s takim vikend turističnim vlakom, a ker so bile že v soboto zanj vse vozovnice razprodane, sva se odločila, da greva z rednim vlakom. Ta naj bi odpeljal z ene druge postaje, dobila sva ime postaje in navodila, kako do tja.
Tako sva včeraj vstala še pred zoro in že ob šestih štartala peš iz Hotela do glavne reke v Bangkoku, Chao Phraye, kajti tukaj blizu je ena večjih postaj za hitre čolne po reki. Teh se domačini redno v velikem številu poslužujejo, ker vozijo vzdolž reke z rednimi postajami. Ampak.....stvar le ni tako preprosta.
Midva sva bila že pred pol sedmo na rečem postajališču in tam enega dežurnega vprašala, na katero ladjo morava do najine postaje. Stric nju je napotil na prvo, ki je prišla. Potem sva sprevod noči povedala, kam hočeva iti in ko se je bližala po najinem in po Zemljevidov postaja, kjer bi naj izstopila, nama je teta rekla, da to ni prav, pač pa da se morava peljati do končne postaje. Pa sva bila malo skeptična, a ko nama je še en mlajši možakar, ki se je tam znašel, potrdil to isto, sva pač mislila, da onadva že vesta in da sva midva imela napačna prvotna navodila. Pri tem, da sem vsaj desetkrat rekla, da želiva priti na železniško postajo, ker Hočevar na vlak. Figo. Peljala sva se še več kot pol ure do končne postaje in tam, seveda, ni bilo ne duha ne sluha o vlaku, tako da sva besno se spet vkrcali na ladjo in nazaj proti mestu. Jasno, da sva vlak zamudila. Kljub temu sva se hotela vsaj prepričat, da je tista najina nesojeni postaja tam nekje, tako da sva tam blizu izstopila in poskušala najti železniško postajo. Nihče, ampak nihče naju ni znal napotiti, čeprav sva se vrtela v krogu mogoče 500 metrov od postaje. V dana v usodo sva se spet vkrcali na ladjo in naslednja postaja, kjer smo se ustavili na reki, je bila tista, na katero sva bila prvotno namenjena, samo da sva bila zjutraj v štartufi narobe napotena. Zdaj pa tudi volje več nisva imela, da bi še iskala vlak,tako da sva se odločila poiskat menda velik ulični cvetlični market, ampak tudi tega nihče ni poznal. Sva pa zašla v tak ta prav Chinatown, ki je po svoje tudi zanimiv (pa tudi smrdljiv).
Hoje sva imela za nekaj časa dovolj, tako da sva se spokala na en tuk-tuk in se dala zapeljati na Siam Square, glavno središč no točko mesta. To zdaj poznava u nulo. Malo sva šla še okoli, nekaj pojest in nazaj v hotel.
Danes pa.....je dan za odhod. Že zjutraj sva spokala, se zmenila v hotelu, da nama podaljšajo bivanje do popoldne in šla še v Ocean world....gledat ribe...in pingvine.....in sharkije. ...in morske konjičke......Tako čisto na izi.
 |
| Najbolj prisrčni so pingvini |
 |
| Še dobro, da je vmes šipa |
 |
| Razstava slonov na Siam squareu |
 |
| Malo izmučeno delujeva |
 |
| Veliko mango vi smutiji sva spila, a ta zadnji je bil najboljši od vseh |
In že je čas za odhod na letališče.....
Ni komentarjev:
Objavite komentar