Shop til you drop- oz. dokler ti ne zmanjka denarja
Uf, tole je pa bla spet ena ekspedicija....
Zutraj sva se okoli devetih zmigetalkala iz hotela na obrobje Bangkoka, kjer vsako soboto in nedeljo poteka velikanska tržnica z vsem mogočim.
Midva sva bila pravzaprav zelo zgodnja tam, tako da je bil velik park pred tržnico še prazen. V parku je celo en kokr ribnik za velikost skoraj koseškega bajerja in Srečku se je kr smejalo, k je vidu, da so v njem ribe. Če bi bilo dovoljeno v parku kadit, kar pa ni, bi lahko kar tam sedel in opazoval (jaz nisem videla ničesar). Na splošno je po mestu kar veliko zunanjih površin in okolij, kje je kajenje prepovedano in celo kazni za kršitelje so zagrožena.
Tržnica pa-je res ogromna. Na informacijah se dobi vodič in zemljevid, da se lažje znajdeš. Razen tehnike tipa računalniki in prehrane kot take, je vse ostalo na voljo. Oblačila, razni potrebni in nepotrebni dodatki za dom, rastline, okrasje, dišave, pohištvo.....ni da ni.
In to v takih količinah, da se ti zmeša.
Vmes pa še stojnice s hrano, pijačo, sladoled, smutiji.....eh, te sva si večkrat privoščila in to take slastne, mangotove. Ti so nama najbolj všeč. Njami.
Na tržnici vidiš tudi precej različnih ljudi-ne samo glede rase in narodnosti, pač pa se delijo tudi na navadne turiste, kakršna sva midva in ti letajo okoli z vrečkami, in tiste bolj profesionalne šoperje, ki hodijo okoli s tistimi nakupovalni mi torbami z vozički in ki verjetno zalagajo tudi pri nas stojnice z oblačili in podobnim.
Tudi med prodajalci je vse sorte za videt. Pri enem ladyboyev (moškem, ki je čez dan bolj tako poženščenega videza, a je še vedno moško oblečen, zvečer se pa prelevi v damo) sem iztržila največji popust. Za eno denarnico, za katero je sprva hotel 1700 buhteljnov sem na koncu dala samo 400. To pa menda zato, ker se, ko nama je povedal, da je ladyboyev, nisva obrnila stran, temveč sva se lepo pogovarjala naprej. Nama je rekel, naj prideva zvečer tja v tisto ulico, kjer se zbirajo, da se bo lepo našimal, da je taka lepa gospa, ko se obleče in našminka. .....res, geste, mimo je imel že čez dan čisto ženske,tako da verjamem, da ga je potem težko prepoznati.
Skratka, tržnico sva mislila, da sva prečesala podolgem in počez, ampak, preden sva zapustila prizorišče, sva še vedno znova in znova odkrivala nove in nove "ulice".
In ko sva končno šla ven, je bil tisti jutranji spookjen park, poln življenja. Ljudje ležijo povsod, utrujeni od letanja in nakupovanja.
Če nočeš ležati na travi, lahko najameš dekico. Midva sva se sicer hotela usesti na klopco in malo odpočiti, ampak nobena ni bila fraj, zato sva se spokala na podzemno in odšla na eno od železniških postaj, od koder ob sobotah in nedeljah vozijo taki turistični vlaki proti Kanchanaburiju, oz. mostu na reki Kwai. A glej ga zlomka. Na postaji so nama povedali, da je za jutri vlak že poln, da pa lahko z ene druge postaje greva z navadnim, rednim vlakom tja in nazaj.
In tako bova tudi naredila.
Od železniške postaje sva potem peš odpeketala proti najinem hotelu. Imela sva sicer v mislih, da bi šla do reke Chao Phraye in potem ob reki, ampak, kogarkoli sva vprašala, v katero smer je reka so naju zabodeno gledali. Pa sva imela zemljevid v roki in kazala, kam bi rada prišla in da rabiva samo smer, kajti zdaj je bila že noč, ampak vedno znova ugotavljala, da tukaj ljudje slabo razumejo angleško in tudi tisti, ki znajo nekoliko bolje, tako momljajo, da jih je težko razumeti. Zemljevidov pa sploh ne znajo brati in tudi za tisto modro široko vijugo ne vedo, da predstavlja glavno reko v mestu. Na koncu smo si družno najbolj pomagali trije Turki in midva, oni z navigacijo v telefonih, midva z logiko.
Sva pa na poti nazaj do hotela ugotovila, da je pet minut stran ena cela ulica s samimi trgovinami s srebrnim nakitom...Kar se tega tiče, še dobro, da tega nisva prej odkrila, preden sva šla na Filipinose in da se nama čas tukaj v Bangkoku izteka.
Jutri še izlet v Kanchanaburiju, v ponedeljek pa pot pod noge in veter v krila.....
Uf, tole je pa bla spet ena ekspedicija....
Zutraj sva se okoli devetih zmigetalkala iz hotela na obrobje Bangkoka, kjer vsako soboto in nedeljo poteka velikanska tržnica z vsem mogočim.
Midva sva bila pravzaprav zelo zgodnja tam, tako da je bil velik park pred tržnico še prazen. V parku je celo en kokr ribnik za velikost skoraj koseškega bajerja in Srečku se je kr smejalo, k je vidu, da so v njem ribe. Če bi bilo dovoljeno v parku kadit, kar pa ni, bi lahko kar tam sedel in opazoval (jaz nisem videla ničesar). Na splošno je po mestu kar veliko zunanjih površin in okolij, kje je kajenje prepovedano in celo kazni za kršitelje so zagrožena.
 |
| Zelo težko se je odtrgal od ribnika |
 |
| Zjutraj sva v parku videla celo veverco |
Tržnica pa-je res ogromna. Na informacijah se dobi vodič in zemljevid, da se lažje znajdeš. Razen tehnike tipa računalniki in prehrane kot take, je vse ostalo na voljo. Oblačila, razni potrebni in nepotrebni dodatki za dom, rastline, okrasje, dišave, pohištvo.....ni da ni.
In to v takih količinah, da se ti zmeša.
Vmes pa še stojnice s hrano, pijačo, sladoled, smutiji.....eh, te sva si večkrat privoščila in to take slastne, mangotove. Ti so nama najbolj všeč. Njami.
 |
| Za te lignjev se nisva odločila |
 |
| Bangkoka paella |
 |
| Modri škampu |
 |
| Ulična jedilnica |
Na tržnici vidiš tudi precej različnih ljudi-ne samo glede rase in narodnosti, pač pa se delijo tudi na navadne turiste, kakršna sva midva in ti letajo okoli z vrečkami, in tiste bolj profesionalne šoperje, ki hodijo okoli s tistimi nakupovalni mi torbami z vozički in ki verjetno zalagajo tudi pri nas stojnice z oblačili in podobnim.
Tudi med prodajalci je vse sorte za videt. Pri enem ladyboyev (moškem, ki je čez dan bolj tako poženščenega videza, a je še vedno moško oblečen, zvečer se pa prelevi v damo) sem iztržila največji popust. Za eno denarnico, za katero je sprva hotel 1700 buhteljnov sem na koncu dala samo 400. To pa menda zato, ker se, ko nama je povedal, da je ladyboyev, nisva obrnila stran, temveč sva se lepo pogovarjala naprej. Nama je rekel, naj prideva zvečer tja v tisto ulico, kjer se zbirajo, da se bo lepo našimal, da je taka lepa gospa, ko se obleče in našminka. .....res, geste, mimo je imel že čez dan čisto ženske,tako da verjamem, da ga je potem težko prepoznati.
 |
| Popoldne imajo maserji polne roke dela |
Skratka, tržnico sva mislila, da sva prečesala podolgem in počez, ampak, preden sva zapustila prizorišče, sva še vedno znova in znova odkrivala nove in nove "ulice".
 |
| Vrabček gnezdijo v pesku |
In ko sva končno šla ven, je bil tisti jutranji spookjen park, poln življenja. Ljudje ležijo povsod, utrujeni od letanja in nakupovanja.
 |
| Počitek v travi |
Če nočeš ležati na travi, lahko najameš dekico. Midva sva se sicer hotela usesti na klopco in malo odpočiti, ampak nobena ni bila fraj, zato sva se spokala na podzemno in odšla na eno od železniških postaj, od koder ob sobotah in nedeljah vozijo taki turistični vlaki proti Kanchanaburiju, oz. mostu na reki Kwai. A glej ga zlomka. Na postaji so nama povedali, da je za jutri vlak že poln, da pa lahko z ene druge postaje greva z navadnim, rednim vlakom tja in nazaj.
In tako bova tudi naredila.
 |
| Železniška postaja |
Od železniške postaje sva potem peš odpeketala proti najinem hotelu. Imela sva sicer v mislih, da bi šla do reke Chao Phraye in potem ob reki, ampak, kogarkoli sva vprašala, v katero smer je reka so naju zabodeno gledali. Pa sva imela zemljevid v roki in kazala, kam bi rada prišla in da rabiva samo smer, kajti zdaj je bila že noč, ampak vedno znova ugotavljala, da tukaj ljudje slabo razumejo angleško in tudi tisti, ki znajo nekoliko bolje, tako momljajo, da jih je težko razumeti. Zemljevidov pa sploh ne znajo brati in tudi za tisto modro široko vijugo ne vedo, da predstavlja glavno reko v mestu. Na koncu smo si družno najbolj pomagali trije Turki in midva, oni z navigacijo v telefonih, midva z logiko.
Sva pa na poti nazaj do hotela ugotovila, da je pet minut stran ena cela ulica s samimi trgovinami s srebrnim nakitom...Kar se tega tiče, še dobro, da tega nisva prej odkrila, preden sva šla na Filipinose in da se nama čas tukaj v Bangkoku izteka.
Jutri še izlet v Kanchanaburiju, v ponedeljek pa pot pod noge in veter v krila.....
Ni komentarjev:
Objavite komentar