ponedeljek, 23. november 2015

Anda beach

Anda...na videz od boga pozabljena vas, v resnici pa ni čisto tako. Včeraj sva šla na krajši sprehod, danes pa sva si pošten ogledala kraj.
Zjutraj sva najprej zavila na zajtrk na vaško tržnico. Srečko je že ob pol desetih jedel nekakšen ragu s še dodatno zelenjavo in rižem. Meni je bilo to kar malo prehuda za zajtrk in sem samo pregledala piskre. Ničesar ni manjkalo-od goveje juhe, rib v nekaj različnih variantah, prav tako svinjine in različne zelenjave-kalčkov, morske trave, melancanov v kokosovem mleku- ni da ni.

Svinjski ragu za zajtrk
Goveja juha je pripravljena
Jaz sem poskusila želatino s kokosom

Okrepčana sva se napotila do vaške znamenitosti- bližnje jame s sladko vodo. Tja naju je peljal en starejši možakar s svojim triciklom-tista njegova gajba na kolesih je komaj premagovala teh par kilometrčkov, ampak prišli smo pa le.
Najin prevoznik za izlet po okolici

Popravljanje tricikla

Jama je skrita v gošči, tako da sva jo komaj našla. V jami pa sladka voda, bistra, kot je le lahko, tako da se je kopel prav prilegla.
Vhod v jamo
Srečko se je prvi podal v bistro vodo
To je kokr ena taka kraška jama, v njej so stalaktiti in videla sva odprtino, ki očitno vodi naprej v podzemlje. Jamarji bi imeli tukaj kar nekaj dela, da bi raziskali ves ta podzemni svet, kajti pofročje je očitno votlo in zelo navodnjeno. Pozneje sva recimo odkrila tudi v bližini hotela eno celo jezero.
Jezero v bližini najinega hotela

Potem sva strica vprašala, če naju odpelje še kam in peljal naju je se na eno malo plažico, kjer je sicer tudi en manjši rezort, ampak očitno ni deloval, ker ni bilo žive duše. Sama sva se kopala v kristalno čistem in zelo toplem morju.
Osamljena plažica

Ene dve uri je trajal najin izlet, prišla pa sva do spoznanja, da morava najeti moped in se sama odpeljati še do enega slapa v bližini in še na kakšno plažico, ampak to bova jutri.

V vasi sva si pri eni teti praktično doma privoščila kavo. Teta ima kar v sklopu hiše prizidek, kjer kuha nekaj preprostih jedi, ki jih otroci iz bližnje šole in uslužbenke pošte in občinskega urada pridejo pomalicat med odmorom. Kava, čeprav instant, je bila odlična.
Šolski avtobus

Popoldne sva udarila en pohod vzdolž naše plaže. Oseka je odnesla morje precej daleč, tako da se na plaži pojavijo plitvi bazeni z vodo, vmes pa kukajo ven korale, milijon rakcev, ki se skrijejo, ko začutijo vibracije korakov, zvezde, ki se trudijo najti pot nazaj v morje in če jim to ne uspe, se zvijejo, da bi se zaščitile pred soncem in sušo. Škoda, da plaža ni ravno primerna za kopanje, kot smo ga mi vajeni.
Naša plaža Anda

Zvezdica se poskuša zaščitit pred sušo

Srečko si ogleduje korale



Že včeraj, takoj ko sva se prvič pojavila na plaži en 45 letni možakar, ki je sicer izgledal star kakšnih 60 let, nagovoril in nama ponujal kokos, pa sva bila v tistem trenutku zavrnila. Danes pa sva ga spet videla in tkrat sva kupila pri njem kokos, da nama ga je načel, da sva spila kokosovo vodo in potem nama ga je odprl, da sva še izdolbla ven sveže kokosovo meso.
Kokosova voda je ena najbolj hranilnih snovi
Sveže odlično kokosovo meso
Spomenik ameriškim vojakom na plaži

Tudi Marijin spomenik je na plaži

Možakar govori angleško, tako da smo seveda obvezno poklepetali. Večina itak misli, da sva Amera, pojma nimajo, kje je Slovenija, jih pa zanima, kako je pri nas. In ker sva včeraj dobila fotke iz zasnežene domovine, sva jih pokazala in požela začudenje in strah, češ kako težko je v takem mrazu sploh živet.
Tale je užival, ko se je nastavil fotiču

Danes sva spet napokala umazane cote in jih odnesla v vaško pralnico (tukaj je pranje še pet pesov cenejše kot v Panglau) potem pa sva šla še enkrat k uni gospe na kavo. Tokrat je prišla iz hiše tudi babica, sedla k nama in v zelo solidni angleščini začela pogovor. Vprašanja so bila standardna, potem pa naju je vprašala, kje prebivava tukaj Andi in koliko stane soba. In sva ji povedala, ona pa nama je predlagala, naj se raje preseliva v njen družinski rezort, ki se nahaja prav tako na tej isti plaži, le da je mogoče malo manj fensi, ima kokr kočice s klimo in je dosti cenejši. Obljubila sva, da si bova šla zadevo ogledat in res sva šla. Ja, gre za tudi en manjši rezort čisto na plaži, sicer ni zidan in nima bazena, tako kot ta, kjer sva zdaj, ima pa manjše bungalove, tako da se morda jutri res preseliva. Bova še vidla, kako bova zjutraj.

Vmes odkrivava nova in nova področja vasi.
Na večerjo sva se odpravila spet tja, kjer je že zjutraj Srečko jedel, hrana je okusna in za večerjo za dva sva odštela manj, kot bi za eno pico.
Kar nekaj tujcev je bilo na večerji, poleg domačinov, seveda. To družinsko podjetje funkcionira odlično.
To ni večerja, to je 14 dni star mladiček lastnikov stoonice shrano. 7 jih je skotila

Čez dan turistov skoraj da nisva srečala, pa tudi tisti, ki sva jih, so prej ko ne, generacija najinih otrok.
Sva pa tudi tukaj opazila kar nekaj ostarelih Evropcev in Amerov z mladimi filipinskimi dekleti/ženami.

Za jutri imava v načrtu najet moped, morda pa se še prej preseliva. Trenutno pa sva zleknjena v počivalnikih na terasi in poslušava plimovanje morja. Očitno Srečkota malo daje domotožje, kajti med tem, ko jaz pišem, on na Youtubu išče domače napeve tudi Golico nama je že predvajal. Malo je manjkalo, da nisva ene polke užgala.



Ni komentarjev:

Objavite komentar